Ime Istra izhaja iz ilirskega plemena Histri, po drugi teoriji pa po reki Histar (Donava) za katero se je v starih časih domnevalo da se v Istri zliva v Jadransko morje. To je povezano z legendo o Argonavtih, ki so tod pluli okoli 1250 pr. n. št. Istra je naseljena že od paleolitika. V predrimskem obdobju se je v Istri razvila mreža približno 500 naselij znanih pod imenom kaštelirji. Rimljani so Histre opisovali kot kruto pleme piratov, ki so bili zaščiteni s težko navigacijo okoli njihovih skalnih obal. Rimljani so potrebovali dva vojna pohoda, da so jih leta 178/177 pr. n. št. končno uspeli ukrotiti. Tedaj so uničili njihovo glavno mesto Nezakcij, istrski kralj Epulon pa se je sam pokončal.
Pokrajina v regionalnem parku Rt Kamenjak v bližini Pulja
Rimljani so vladali v Istri do njihovega propada leta 476. Znani so po tem, da so Istro zelo razvili. V Pulju in Poreču so zgradili kolonije, na otočju Brionov in drugod ob zahodni obali so zgradili vile in posestva. Istro je s cesarstvom povezovala itinerarna cesta Via Flavia z izhodiščem v Akvileji. V Pulju so zgradili amfiteater - Areno, forum, Avgustov hram, slavolok Sergijevcev in druge objekte, ki jih še danes občudujemo.
Po propadu Rimskega cesarstva so Istro zasedli Goti in Langobardi.
Leta 788 Istra pripade Frankom. Slovani so Istro začeli naseljevati v sedmem stoletju. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov na današnjem ozemlju Primorske je listina rižanskega zbora (italijansko Il Placito del Risano). To je naziv zapisnika rižanskega zbora, ki se je odvijal najverjetneje leta 804, v kraju Rižana blizu Kopra. Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili apartmaji hrvaška so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci. V njej je, med drugim, zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo frankovsko oblast nad deželo, da bo Slovane, ki so se nastanili v okolico mest, pregnal v tiste kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.
Pred Napoleonovimi osvojitvami (1796) je del srednje in severovzhodne Istre (tako imenovana Kranjska Istra) pripadal Kranjski vojvodini
Beneška republika je začela prevzemati oblast nad zahodno in južno obalo Istre v 13. stoletju, medtem ko je osrednja in vzhodna Istra ostajala v okviru vojvodine Kranjske. Meja se je v naslednjih stoletjih stabilizirala, tako da sta približno dve tretjini Istre pripadali Benetkam, ena pa Kranjski.
Na beneški strani so bili Buzet in Roč, Motovun in Kafanar, Svetivinčenat in Barban ter Raša, Labin in Plomin.
V notranjosti Istre je dežela Kranjska vključevala Pazinsko grofijo, Beram, Tinjan, Sv. Petar, Žminj in Boljun, onstran Učke pa Brseč, Moščenice, Lovran, Volosko in Kastav.
Sredi 15. in 16. stoletja je prebivalstvo Istre močno zdesetkala kuga. Benečani so upad prebivalstva začeli nadomeščati z naseljevanjem slovanskih prebivalcev iz svojih ozemelj na južni obali Jadrana, predvsem iz Dalmacije in Črne Gore. Poleg tega je v času Turških vpadov in po hrvaško-ogrskem porazu leta 1493 v Krbavski bitki Istro preplavil val čakavskih beguncev iz Like, zahodne Bosne in ostale Primorske Hrvaške. Vse to je prispevalo k izredni demografski pestrosti Istre, ki se je ohranila do današnjih dni.
Med leti 1805 in 1813 je bila Istra pod Napoleonovo oblastjo in je bila najprej del Italijanskega kraljestva, od leta 1809 pa je bila vključena v Ilirske province.
Po propadu Beneške republike (1797) in Napoleona so celotnemu polotoku zavladali Habsburžani in apartmaji hrvaška ohranili oblast do konca I. svetovne vojne. V tem obdobju je doživela ponoven razcvet, zlasti Pulj, ki je bil glavna vojaška luka avstro-ogrske monarhije.
Po I. svetovni vojni je Istra pripadla Italiji, po II. svetovni vojni pa Jugoslaviji.
Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške leta 1991, večji del Istre pripada Hrvaški in manjši severni del Sloveniji. Meja apartmaji hrvaška v Istri je najmlajši del slovensko-hrvaške meje, ki bo v celoti določena šele z arbitražnim sporazumom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar