Hrvatski Jadran obuhvaća istočnu obalu Jadranskog mora između Prevlake i Savudrijske vale. Hrvatski otoci čine Hrvatsku obalu jadrana vrlo razvedenom.
Dužina obale bez otoka iznosi 1.777 kilometara a uljučucjući otoke iznosi preko 6.000 kilometara.
Administrativno Hrvatski jadran obuhvaća Istarsku, Primorsko-goransku, Ličko-senjsku, Zadarsku, Šibensko-kninsku, Splitsko-dalmatinsku i Dubrovačko-neretvansku županiju
Hrvatski jadran u ljetnim mjesecima posječuje velik broj turista što ima značajan utjecaj na razvoj lokalnog gospodarstva. Klima je mediteranska, ljeta su vruća i suha, a zime su blage i vlažne. Vegetacija se sastoji prvenstveno od čempresa, borova i grmlja.
Na Hrvatskoj jadranskoj obali se nalaze 1246 otoka od kojih je 67 naseljeno.
Najveći gradovi na obali su Dubrovnik, Split, Zadar, Šibenik, Rijeka i Pula. Hrvatski jadran je prometno povezan autocestom A1 te željeznicom i zračnim prometom s unutrašnjošću Hrvatske i sa susjednim državama.
Na Hrvatskim jadranu nalaze se apartmaji hrvaška tri nacionalna parka: Nacionalni park Mljet, Nacionalni park Kornati i Nacionalni park Brijuni a u neposrednoj blizini Nacionalni park Paklenica, Nacionalni park Sjeverni Velebit, Nacionalni park Risnjak i Nacionalni park Krka.
Zapadna obala Istre je plića i bolje razvedena, dok je istočna strma i slabije naseljena. Istru se obično dijeli na tri dijela:
Crvena Istra (zapadna obala), gdje prevladava crveno-smeđa zemlja (crljenica)
Siva Istra (središnja Istra), zbog sivog glinenastog tla.
Bijela Istra (padine Učke i istočni dio poluotoka) zbog kamenitog tla.
Istočna obala Istre (tzv. Liburnija odnosno gradovi Brseč, Lovran, Opatija, Volosko, Matulji, Kastav) odnosno zapadni dio Kvarnerskog zaljeva od 1993 godine administrativno je odvojen od ostatka Istre u sastavu Republike Hrvatske, tako da je danas Istra podijeljena između dvije županije: Istarske i Primorsko-goranske. Veći dio Istre pokriva Istarska županija. Važni gradovi i općine u Istri su Pula, Pazin, Poreč, Rovinj, Opatija, Umag, Novigrad, Labin, Buzet, Motovun, Kopar i Piran.
Pod bizantinsko oblast
Po propadu zahodno rimskega cesarstva so Istri vladali germanski Goti (do leta 539). Ko je bizantisnki cesar Justinijan I. izgnal Gote, je Istra za več kot dvesto let prišla pod bizantinsko oblast. Zaradi nove religiozne ideologije-krščanstva, nastali prvi sakralni starokrščanski objekti. To so bili oratoriji in bazilike, ki izhajajo iz antične arhitekture. Na podeželju se je ohranil star način gradnje apartmaji hrvaška tako skozi rimsko, kakor tudi skozi bizantinsko obdobje.
Propadajoča istrska hiša v Šmarjah
Pod Slovani[uredi
Ko so na območje Istre prišli Slovani, so podrli nekaj romanskih naselbin, saj so bile na nižji stopnji razvoja. Sprva so gradili z lesom, kasneje so prevzeli gradnjo s kamni. Zaradi varnosti so streho še vedno gradili iz lesa. Sčasoma so sprejeli gradnjo z uporabo apnene malte, ki so jo prinesli na območje Istre Rimljani. Najprej jo uporabljali samo za sakralne objekte, nato pa tudi za stanovanjske hiše. Spremenili so tudi streho. Iz lesene so prešli na kamnite korce. Notranjost hiše se ni dosti spreminjala. Osnova je bilo ognjišče, okoli katerega so se vsi družili. Hiša sprva ni imela dimnika, kmalu pa so ga pričeli graditi, kar je bila posledica kvalitetnejših bivališč. Dimnik je tako posatal eden najizrazitejših in najzanimivejših elementov. Razvila se je tudi nadstropna hiša s hlevom.
Do današnjega dne
Po Slovanih so v Istri prevzeli nadzor Benečani, ki so prinesli romaniko. V tem času se istrska hiša ni kaj dosti spremenila, saj v Benetkah takrat niso gradili iz kamna. V času renesanse se arhitektura tudi ni dosti spremenila, kar je povezano z neugodnnimi zgodovinskimi okoliščinami ( vojni vpadi, kuga...). Vpliv Avstrije se na arhitekturi Istre čuti predvsem na hišah iz 19. in 20. stoletja, predvsem apartmaji hrvaška v nekaterih obalnih mestih. Hiše so bile enostavne le z nekoliko spremenjenim razporedom sob, kot v preteklosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar